Prva olimpijska strelska tekmovanja so bila leta 1896 v Atenah. Potem so se tekmovanja udeležili samo moški. Od leta 1968 so v tej disciplini začele tekmovati tudi ženske.
V programu poletnih olimpijskih iger je streljanje leta 1996 postalo samostojni šport. Zdaj v tem tekmovanju igra 15 sklopov nagrad.
Olimpijsko streljanje je razdeljeno na streljanje s kroglami in pastmi. Prva je narejena iz nabojnega orožja v strelišču. Če uporabljamo pnevmatsko orožje, potem streljamo z razdalje 10 metrov. Pri strelnem orožju mora biti razdalja med strelcem in tarčo 25 ali 50 m.
Med moškim tekmovanjem v streljanju s pnevmatskimi pištolami športniki 60-krat streljajo s pištolo in puško. Ženske dobijo 40 poskusov.
Moški iz pištole naredijo 60 strelov z razdalje 25 in 50 m. Čas se šteje s krajše razdalje. Športnice streljajo 2-krat, 30-krat s 25 m.
Tretja vaja streljanja s kroglo je s športno puško. Ta disciplina pa je razdeljena na dve vrsti: iz ležečega položaja in iz treh položajev. Na prvem tekmovanju športniki sprožijo 60 strelov s 50 m. Na drugem tekmovanju se izvede serija strelov: najprej leže, nato iz kolena in na koncu stoje. Moški iz vsakega položaja sprožijo 40 strelov z razdalje 50 metrov do cilja, ženske pa 20 strelov na isti razdalji. Več točk kot strelec doseže, bližje bo zmagi.
Streljanje s skeetom se razlikuje po tem, da se izvaja na prostem na streliščih. Uporabljeno orožje je gladkocevna puška. Streljanje se izvaja v leteče tarče (skeet). Pri izračunu rezultatov uspešnosti se upošteva število porušenih tarč. Obstaja več vrst stojal. Za moška tekmovanja se uporabljajo okrogle tribune, jarki in dvojne lestve. Prvenstvo med ženskami se določi na okrogli tribuni in lestvici.
