Skoki na trampolinu so gimnastični šport. So del programa poletnih olimpijskih iger. Tekmovanja na trampolinih so razdeljena na posamezne nastope in sinhronizirane nastope z dvema športnikoma.
Domneva se, da je trampolin izumil cirkuški akrobat srednjega veka iz France du Trumpoline. Razvoj skakanja kot športa je povezan z imenom Američana G. Nissen. Leta 1939 je patentiral izboljšani model trampolina in organiziral njegovo množično proizvodnjo. V ZDA so vadbo na trampolinu vključili v športno vzgojo v šolah in na univerzah. Po številnih poškodbah, ki jih je povzročil neustrezen trening, so skakanje s trampolini začeli izvajati le pooblaščeni inštruktorji v specializiranih telovadnicah.
Leta 1948 je bilo prvo državno prvenstvo ZDA, malo kasneje pa so v zahodni Evropi razvili skakanje s trampolini. Leta 1964 je bila ustanovljena Mednarodna zveza za trampolin, v Londonu je bilo prvo svetovno prvenstvo, na katerem so sodelovali predstavniki 12 držav. Leta 2000 so skoki s trampolina postali olimpijski šport. Trenutno najboljše rezultate kažejo športniki s Kitajske in Japonske.
Tekmovanje vključuje tri vaje, od katerih vsaka vsebuje deset elementov. Za vajo so značilni visoki, neprekinjeni skoki z vrtljaji in preobrati. Sinhronizirani pari so sestavljeni iz 2 žensk ali 2 moških. Partnerji izvajajo iste elemente hkrati. Udeleženci v skokih s trampolina morajo biti opremljeni s preskrbniki.
Ponavljanje elementov pri vajah ni dovoljeno, saj težavnost ponavljajočega se elementa pri ocenjevanju ne bo upoštevana. Ponovitev v prvi predhodni vaji privede do odbitka 1 točke. Če je športnik opravil več kot 10 elementov, se prav tako odšteje 1 točka.
Skoki na odskočni deski se ocenjujejo glede na tehniko njihove izvedbe in na sinhronizem pri dvojicah. V posameznih tekmovanjih se zavržejo najvišje in najnižje ocene petih sodnikov. Vsota treh preostalih ocen bo ocena tehnike. V sinhroniziranih tekmovanjih bodo sodili štirje sodniki. Zavržejo se tudi najvišji in najnižji rezultati, dva srednja rezultata pa se dodata, da dobimo oceno tehnike.
Ocena sinhronosti se določi elektronsko. V primeru okvare sistema se rezultat določi z analizo uradnega videoposnetka.
