Pravila skupinske igre z žogo v bazenu je prvič oblikoval Anglež William Wilson. Pri tem je poskušal simulirati vodni analog rugbyja. Pravila vaterpola so dobila moderno obliko do osemdesetih let XIX. Stoletja in z oživitvijo tradicije rednega prirejanja olimpijskih iger so hitro zasedla stalno mesto v svojem programu za nov šport.
Cilj vsake od dveh ekip osmih igralcev je doseči več golov v nasprotnikova vrata, kot pa jih spustiti v svoje. Tri metre dolga vrata plavajo na nasprotnih straneh bazena na razdalji največ 30 metrov drug od drugega in se dvigajo skoraj meter nad vodo. Pravila strogo urejajo tudi načine odvzema žoge nasprotniku, za njihovo kršitev pa so odstranjeni 20 sekund - plavalci čakajo v vodi, v posebej določenem kotu bazena. Skupni čas igre - 32 minut - je razdeljen na štiri polovice, sodnik, ki ga prešteje, pa zaustavi štoparico, ko žoga ni v igri (priprava na proste mete, zavzemanje položajev po zadetku itd.).
Ta šport se je v olimpijskem programu pojavil že zdavnaj - že v drugih poletnih igrah je na vaterpolskem turnirju sodelovalo 7 ekip. Res je, da potem načelo "ena država - ena ekipa" ni bilo upoštevano, zato so denimo dve francoski ekipi naenkrat prejeli bronasti medalji. In prvi olimpijski prvaki so bili predstavniki matične države tega športa - Britanci so v finalu premagali Belgijce.
Na III poletnih olimpijskih igrah je turnir v vaterpolu veljal za razstavnega - na njem je sodelovalo več ameriških ekip. In od naslednjih iger, ki so potekale leta 1908 v Londonu, se takšna tekmovanja redno izvajajo. Ženske so si pridobile pravico do udeležbe na poletnih igrah in v tem športu le sto let po prvem vaterpolu na olimpijskih igrah - prvi ženski turnir je bil leta 2000 v Sydneyju.
Istega leta sta obe ruski ekipi osvojili medalje - ženske so osvojile bronaste medalje, moški pa so v zadnji tekmi izgubile proti madžarski ekipi. Na naslednji olimpijadi tudi naši moški niso šli na stopničke - osvojili so bronaste medalje. V tem športu še nimamo drugih nagrad, moška reprezentanca ZSSR pa jih ima 7. V tem športu prevladujejo madžarski olimpijci - devetkrat so postali prvi, trikrat pa zasedli še drugi dve stopnici olimpijskih stopničk.
