Vsi vemo, da zgodovina športa sega v antiko. Seveda so imela športna tekmovanja ogromne razlike od sedanjih, same igre pa so bile drugačne. Seveda nekateri športi še vedno obstajajo, vendar so bili izpopolnjeni in izboljšani. So pa takšni, ki so za vedno v preteklosti.
Starodavna Grčija naj bi bila mati tega športa. V tej državi so se začele slavne olimpijske igre, ki so še vedno glavno tekmovanje svetovnih športnikov. Tu so nastale zelo zanimive in razburljive dirke s kočijami.
Ta vrsta tekmovanja je ena najbolj priljubljenih ne le v Grčiji, ampak tudi med drugimi narodi, na primer Rimljani. To so bila najpomembnejša in najpomembnejša tekmovanja med vsemi ostalimi, zlasti konjeniškimi. Prav dirke s kočijami so se vsi veselili na Olimpijskih igrah. Res je, obstajala so tudi druga, bolj priljubljena tekmovanja, povezana z atletiko.
Kakšne so bile te dirke s kočijami in kakšna so bila pravila? Teh tekmovanj so se udeleževali vozovi, ki sta jih vlekla dva konja, včasih tudi štirje. V njih niso mogli tekmovati samo odrasli konji, ampak tudi majhni žrebci, le zanje so bila ločena tekmovanja. Bilo je tudi takih dirk, kjer niso sodelovali konji, ampak mulci, namesto kočije pa so se uporabljali vozovi. Kot vsi razumejo, je obstajala proračunska možnost za navadne ljudi.
Tekmovanja so potekala na več dirkah. V Grčiji je bila ena dirka ali dirka sestavljena iz dvanajstih krogov, to je približno devet milj. In v Rimu so število krogov zmanjšali na sedem, da bi lahko izvedli več dirk. Seveda so sužnje vozili ekipe, vendar je lastnik kočije prejel nagrado. To se je zgodilo v stari Grčiji, v starem Rimu pa je bilo vse pošteno, zmagal je tisti, ki je vozil konje.
Na splošno je bil stari Rim v tem pogledu v tem športu uspešnejši. Kmalu so se tam začele uporabljati vse vrste mehanskih naprav, na primer mehanizmi za štetje krogov ali zagonskih vrat. Vse je bilo ustvarjeno tako, da kolesar sam ni prešteval krogov, temveč se je osredotočil natančno na zmago, zato je to očitno olajšalo samo dirko.
Treba je povedati, da se na tovrstnih tekmovanjih niso mogli udeležiti vsi, ampak le zelo premožni ljudje. V tistih časih je bilo v starodavni Grčiji in starem Rimu vožnja s konji drago užitek. Poleg tega morajo biti konji močni, zdravi in čistokrvni. A ne gre niti za konje, ampak za sam voz. Udeleženci niso samo kupili ali izdelali navadne kočije, ampak so jo vedno okrasili, pobarvali v zlate barve. Omeniti velja, da glavna naloga ni bila, kdo bo hitreje prišel tja, ampak kdo je imel lepšo in bogatejšo kočijo.
