Po drugi svetovni vojni se je olimpijsko gibanje še naprej razvijalo. Zlasti v petdesetih letih so socialistične države začele aktivno sodelovati v igrah. Poletne olimpijske igre v Melbournu so za te države postale velik uspeh.
Kraj za naslednjo olimpijado je bil določen na zasedanju komisije Mednarodnega olimpijskega komiteja leta 1949 v Rimu. Med mesti kandidatkami je bilo več večjih ameriških mest, pa tudi Melbourne, Mexico City in Buenos Aires. Zmagal je Melbourne, vendar je bilo odločeno, da se konjeniška tekmovanja prenesejo od tam. Zaradi avstralskih zakonov bi morali konji skozi predolgo karanteno. Zato je bila ta stopnja iger v Stockholmu.
V sami Avstraliji so igre postale element političnega soočenja. Guverner ene od držav ni hotel financirati svojega dela olimpijskih iger. To je ogrozilo gradnjo nekaterih olimpijskih prizorišč, vendar je bilo na koncu končano pravočasno.
67 držav je na igre poslalo svoje ekipe. Število sodelujočih držav se je v primerjavi s prejšnjimi tekmovanji zmanjšalo. Več držav ni želelo sodelovati v igrah iz političnih razlogov. Egipt ni hotel zastopati svoje ekipe zaradi konflikta zaradi Sueškega prekopa z Veliko Britanijo. Avstralijo je Egipt kot članico britanske Commonwealtha dojemal kot sovražnika. Hkrati več evropskih držav ni predstavilo svojih športnikov zaradi nestrinjanja z dejanji ZSSR na Madžarskem, LRK pa si pravice s sodelovanja na tekmovanjih ni delila s Tajvanom.
V tem težkem političnem ozadju je ekipa ZSSR kljub temu sodelovala v igrah že drugič v svoji zgodovini. Za sovjetske športnike je bil to izjemen uspeh - državna ekipa je zasedla prvo mesto na neuradnem seštevku medalj. Še posebej so se odlikovale sovjetske telovadke, tako moške kot ženske. Na primer, Larisa Latynina je osvojila 4 zlate medalje. Zlato je prejela tudi nogometna reprezentanca ZSSR.
Drugo mesto v neuradni razvrstitvi je ostalo za ZDA. Med športniki te države so športniki dosegli poseben uspeh, na primer Bobby Morrow, ki je dvakrat postal olimpijski prvak.
Tudi športniki iz Avstralije so dosegli pomemben uspeh. Omenimo lahko tudi madžarsko telovadko Agnes Keleti, ki je osvojila 3 zlate in 2 srebrni olimpijski medalji.
