Badminton je športna igra z rolojem in loparjem. Igra izvira iz starodavne Indije, moderno ime pa je dobila po mestu Badminton v Angliji, kjer so jo začeli gojiti častniki kolonialnih čet, ki so prihajali iz Indije.
Prva pravila so leta 1870 sestavili Britanci. Mednarodna zveza za badminton je bila ustanovljena leta 1934. Na olimpijskih igrah so ta šport prvič predstavili v Münchnu leta 1972, vendar le kot razstavni nastop. Šele dve desetletji pozneje je badminton uradno vstopil v olimpijski program. Zdaj na olimpijskih igrah igrajo pet sklopov nagrad v badmintonu - moški in ženski nastopi v posameznih in dvojicah ter tekmovanja v mešani kategoriji.
Badminton je eden najbolj fizično stresnih športov, igralci pretečejo približno 10-12 km na tekmo in izgubijo več kilogramov teže. Tudi badminton je s tehničnega vidika zelo težaven. Poklicni športniki preživijo nekaj let intenzivnega treninga, da bi obvladali celoten tehnični arzenal.
Turnirji potekajo na pravokotnem igrišču, 13,4 mx 5, 18 m - za samske, 13,4 mx 6, 1 m - za dvojice. Igrišče je na dva dela razdeljeno z mrežo, visoko 155 cm, postrežba je narejena iz leve ali desne cone, odvisno od rezultata. Po pravilih je servis narejen od spodaj navzgor, raketo bi moral diagonalno leteti v servisno cono nasprotnika. Igralec se šteje za zmagovalca, če žoga zadene nasprotnikovo igrišče, pa tudi če je nasprotnik žogo vrgel iz igrišča ali se z loparjem opazno dotaknil mreže.
Vsaka tekma je sestavljena iz 3 iger, vsaka je igrala do 21 točk oziroma dokler prednost ni 2 točki. Zmagovalec mora zmagati v 2 igrah. Na srečanju dvojic zmaga prva stran, ki je dosegla 15 točk.
Ruski badminton na mednarodnem prizorišču se je pred kratkim izrazil, kar je povezano s poznim vstopom države v svetovno badmintonsko skupnost. Prvi resni dosežki so povezani z izjemnim igralcem Andrejem Antropovom, ki je več kot 50-krat postal prvak ZSSR in Ruske federacije. Na mednarodnem prizorišču je na evropskem prvenstvu osvojil srebro in bron, na olimpijskih igrah pa 5. mesto.
Trenutno po svetu prevladujejo azijski športniki - iz Kitajske, Koreje, Indonezije, ki osvojijo do 90% medalj. Sledijo jim športniki iz evropskih držav - Danske, Velike Britanije, Nemčije, Švedske.
