Poletne olimpijske igre 1948 so potekale 12 let po uničujoči drugi svetovni vojni, zato so v javnosti postale znane kot "asketske". V mnogih državah so bile težke gospodarske razmere, dolgotrajni poboj je zagrenil in razdelil številne narodnosti. V teh pogojih so bila športna tekmovanja še posebej pomembna - mirovna - vrednost. Z odločitvijo Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) je bilo odločeno, da se jih organizira v Londonu.
Poletne olimpijske igre v Londonu so se odprle 29. julija 1948 in končale 14. avgusta 1948. Uradno so bili navedeni kot XIV olimpijada. Po zadnjih igrah v Berlinu leta 1936 se naslednji dve - XII in XIII - nikoli nista zgodili. Leta 1940 so jih načrtovali v Tokiu in 4 leta kasneje - v Angliji. Vendar je ta čas padel na vojno. Nemčija in Japonska nista bili povabljeni na naslednja športna tekmovanja agresorskih držav.
Takoj po sklenitvi miru na seji MOK leta 1946 je bil London drugič v zgodovini iger imenovan za gostitelja novih olimpijskih iger. Kraljevina je športnike nazadnje gostila šele leta 1908.
Dogodek so pripravili zaradi varčevanja in pomanjkanja hrane. Londonske ulice po nacističnih bombnih napadih še niso bile popolnoma obnovljene, vendar je organizatorjem vseeno uspelo v vojaško taborišče za tekmovanja v 19 smereh namestiti in namestiti več kot 4000 športnikov iz 59 držav. Sovjetska zveza je prejela povabilo na igre, vendar se jih ni udeležila.
XIV poletne olimpijske igre niso postale izjemne glede športnih rezultatov, saj številne države po vojni niso imele pripravljenih ekip. Vendar so si ta tekmovanja zapomnili po svetovnih rekordih: 2 v dvigovanju uteži in 1 v atletiki, 1 v streljanju. V plavanju so ženske posodobile 5 olimpijskih rekordov od 5, moški pa 4 od 6. Skupno so športniki prejeli 411 medalj, od tega 84 (vključno z 38 zlatimi) v ZDA in 23 (vključno s 3 zlatimi) država gostiteljica.
Poletje 1948 je v zgodovino olimpijskih iger prineslo veliko novega. Ženske ekipe so se pomerile v kajaku, sprinterji pa so štartali od štartnih blokov. Gledalci so lahko spremljali neposredni prenos športnega dogodka na nacionalni televiziji. Za pomoč pri organizaciji tekmovanja je bila ustvarjena ekipa prostovoljcev. Na olimpijskih igrah so prvič na svojih prizoriščih videli mlade nadarjene športnike iz držav v razvoju, kot so Sirija, Libanon, Burma in Venezuela.
